Avstralija.si

Zadnje jutro v Avstraliji samo pričeli še z zadnjim pakiranjem in zapiranjem kovčkov, ki smo jih spravili v našega Hyundaya i35, nato pa smo se s Kati odpravili še enkrat k slovenski maši in pozdravili tiste Slovence, ki smo jih spoznali ob pričetku našega potovanja po Avstraliji. Skupaj z njimi smo še spili čaj v prostoru slovenskega društva in se nato odpravili do »Cluba« na kosilo. Že ob prvem obisku smo bili zadovoljni z njihovo ponudbo, in odločili smo se ponovno vrniti tja, preden se bomo za dan in pol prepustili letalski hrani. Ura nas je vseeno že malo priganjala, in tako smo morali takoj po kosilu kar pohiteti na letališče, kjer smo oddali najeti avto, prevzeli vozovnice in ob 15:50 po Sydneyskem času pričeli z našim 22 urnim poletom do Frankfurta. V prvem delu leta do Singapurja smo peljali po bolj »grdem terenu«, šli smo skozi nevihto in tako zaradi turbulence nismo mogli kaj dosti spati. Po krajšem postanku v Singapurju pa smo na mirnejšem drugem delu leta le lahko zatisnili oči za kakšno urco. Ob 6:00 smo pristali na letališču v Frankfurtu in 4 ure počakali do našega naslednjega leta proti Zagrebu. In ob 11:30 po skupno desetih letenjih ponovno pristali na začetni točki, naredili še zadnjo skupinsko sliko na letališču in se (v dežju!! 🙂 odpeljali proti domači primorski 😀

Sobotno jutro smo začeli z zajtrkom, nato pa pohiteli proti centru mesta na tržnico Paddy’s Market. Na postaji v Merrylandsu že spet ni bilo vlaka, tako da smo se morali z avtobusom odpraviti do druge bližnje postaje in se od tam smo se le lahko zapeljali z vlakom do centralne sydneyjske postaje. Sprehodili smo se do Haymaketa, tržnega prostora na obrobju China Towna, na katerem se vsak dan odvija tudi Paddy’s Market. Na njem se, podobno kot na Melbournskem Victoria Marketu, nahaja ogromno stojnic s sadjem in zelenjavo, oblekami, raznimi spominki ter ogromno bolj ali manj uporabnih dodatkov. Zanimivost Avstralskih tržnic so predvsem številni prostori kjer (predvsem kitajci) ponujajo masažo kar sredi marketa, pa tudi številne stojnice na katerih prodajajo lasulje. Nas pa so seveda, tik pred odhodom domov, najbolj zanimale tržnice s spominki. Po par urcah hoje na marketu in krajšem obisku China Towna smo se odpravili še do turističnega centra mesta, Circular Quay, od koder se nam je za slovo še enkrat odprl pogled na Syneysko opero in Harbour Bridge. V tem času se je že stemnilo, mi pa smo se morali kar hitro odpraviti nazaj, saj nam je Kati za zadnji večer v Avstraliji še skuhala večerjo. Zvečer pa je sledil še največji logistični podvig celega potovanja: kako otovorjeni z vsemi spominki in novimi majicami ohraniti enako težo potovalke kot ob prihodu v Avstralijo. Neverjetno, ampak…..nam je uspelo 🙂 Sicer smo kar krepko presegali težo ročne prtljage, ampak ker nam te do sedaj nikoli niso vagali, se za to tudi nismo dosti sekirali. In tako je napočil čas še za zadnji avstralski lahko noč ;).

Pred 7. uro zjutraj nas je že zbudila budilka in naznanila naporen dan, v katerem bomo morali prevoziti še zadnjih 850km do končne destinacije, Sydneya, od koder se vračamo domov v Slovenijo. Po zajtrku smo se kar hitro odpravili na pot in upali, da bo cesta v najturističnejšem delu kontinenta kaj boljša kot do sedaj. A naša pričakovanja so se uresničila le delno – res smo končno doživeli tudi štiripasovno avtocesto, a tudi tukaj so bile nekajkilometrske zapore zaradi del na cesti. V celem dnevu smo se tako le štirikrat ustavili da smo tankali in kaj prigriznili in okoli 19.30 prispeli do Sydneya. Kar naravnost smo se odpravili do Kati, ki bo naša gostiteljica še do odhoda domov. Vsi utrujeni od celodnevne vožnje smo se nato tudi kmalu odpravili spat.

Zjutraj so nas že navsezgodaj zbudili prodajalci na tržnici, najzgodnejši med njimi so bili tam že okrog 4:30. Tako smo precej prej kot po navadi vstali in si pripravili zajtrk, ob 7:30 pa smo že navdušeno »brskali« med stojnicami znamenite tržnice. Navdušenje pa je kaj kmalu minilo, saj med vsemi njimi sploh ni bilo nobene namenjene turistom. Večina je prodajala le obleke, izdelke za dom in….večina tudi neuporabne šare J.

Tako smo se prej kot načrtovano odpravili na pot do Brisbanea, kjer smo oddali kamper in se nastanili v hotelu. Po krajšem počitku zaradi zgodnjega bujenja smo se odpravili v mesto, kjer smo pojedli pozno kosilo in se sprehodili po ulicah. Po dolgem času smo spet prispeli v res veliko mesto – Brisbane šteje nekaj več kot 2 milijona ljudi – in med visokimi stolpnicami iskali skrite kotičke mesta. Brisbane je precej moderno in novo mesto, tako da nima kakšnih pomembnih turističnih znamenitosti – turizem je tako bolj usmerjen v nakupovalne centre, še posebej pa služi kot začetna destinacija obiskovalcev Sunshine Coast (Sončne obale) in Gold Coast (Zlate obale), ogromni turistični destinaciji s peščenimi plažami in oceanskimi valovi, primernimi za surferje.

Na sprehodu nas je ujela tema, tako da smo center mesta videli tudi v večernih urah, nato pa smo se odpravili proti hotelu, kjer smo še nekaj časa posedeli v skupnih prostorih, zatem pa se odpravili spat.

Ti trije dnevi se med sabo zelo malo razlikujejo, saj nas je vse tri dni večino dneva spremljal dež. Tako bom kar vse tri združil v eno objavo, da se ne bom preveč ponavljal. Prvi dan smo se, razočarani ker nam je zaradi vetra in slabega vremena odpadel izlet z barkico na Whitsundays Islands, počasi odpravili proti jugu. Najprej smo se v Airlie Beachu ustavili na nedeljski tržnici, a smo kaj kmalu ugotovili da je namenjena bolj domačinom in ne toliko turistom. Na 350 kilometrov dolgi poti, ki jo je ta dan prevozila Tina, smo menjavali sončno, deževno in oblačno vreme, večino poti pa smo prevozili ob nasadih sladkorne pese, med katerimi so speljane neštete tračnice. Te seveda tudi prečkajo cesto in pri vsaki posebej je potrebno upočasniti in gledati v obe smeri, kar pa ni najbolj posrečen sistem (glede na to da se cesta imenuje »hitra«).

V Queenslandu, zvezni državi kjer se zdaj nahajamo, je prepovedano kampirati kjerkoli. Lahko se ustavlja le tam, kjer to izrecno dovoljeno. V vseh zveznih državah kjer smo bili do zdaj se je namreč lahko parkiralo kjerkoli, razen tam kjer je to izrecno prepovedano. Na poti proti mestu Rockhampton smo se proti večeru tako ustavili v enem od redkih obcestnih postaj, kjer se lahko tudi prenoči.

Naslednji dan smo v Rockhamptonu natankali in nabavili vse potrebno ter se nato odpravili naprej proti jugu. Upali smo, da bomo lahko naslednji dan še enkrat obiskali Veliki koralni greben, vendar vremenska napoved ni kazala da nam bo to uspelo. Vse upe so nam nato odvzeli še v Centru za obiskovalce, kjer so nam povedali, da je barkica za naslednji dan že polno zasedena. Tako da nam ni ostalo drugega kot nadaljevati pot do Tin Can Bay na Frasier Coast, kjer vsak dan zjutraj hranijo delfine. Ta dan smo naredili 650km; jaz približno 500, Andraž pa 150.

Zjutraj smo tako v Tin Can Bayu šli gledat hranjenje delfinov (ja, celo so prišli :P), Tina pa je delfinčku tudi dala ribico. Vendar pa hranjenje le ni tako poceni, saj 1 riba, s katero se lahko nahrani delfina stane 5 AUD. Po zajtrku (delfinovem in našem) smo se odpravili naprej do kraja Noosa, večjega turističnega kraja z dolgo peščeno plažo, eno največjih na Sunshine coast (Sončna obala). Vendar le 5 minut po tem, ko smo se namestili na plažo, so se naenkrat nad nami znašli črni oblaki in pričeli spuščati prve dežne kaplje……in tako je padal dež naslednjih par urc, mi pa smo se medtem odpravili na kosilo in do naslednje lokacije blizu Australia ZOO, kjer smo prenočili.

Zjutraj smo vstali in spakirali našo robo v potovalke. Tina in Andraž sta se odpravila iskat naš zadnji kamper, jaz pa sem tačas preštudiral pot kam in do kdaj moramo priti. Spet nam je ratalo da smo dobili brezplačno boljši kamper kot smo ga plačali (Britz Explorer – tako da imamo spet wc, tuš – čeprav je vseeno manjši kot tisti, ki smo ga imeli v puščavi). Odpravili smo se še v nabavo v trgovino in potem počasi odpravili na pot proti jugu. Skoraj cel dan od jutra, le z majhnimi presledki je padal dež. Po poti smo se nameravali ustavljati še ob peščenih plažah, vendar se dež sploh ni ustavil padati, črni oblaki pa so ustvarjali tako neprivlačen pogled, da smo kar nadaljevali pot do okolice Townsvilla, kjer smo prespali na brezplačnem prostoru za kampiranje. Večino poti smo se vozili mimo velikih plantaž banan in sladkornega trsa (v galeriji), med polji pa je speljana železniška proga, s katero prevažajo nabrane sladkorne trse do predelovalnice. Naslednji dan nas je čakala še dolga pot do Airlie Beacha, zato smo morali zgodaj vstati in se odpraviti na pot. Po poti sta se celo pot izmenjevala dež in sonce, ko smo prispeli skoraj do Airlie Beacha pa so nam na centru za turiste povedali, da se v tej zvezni državi sploh ne sme kampirati na prostem! Tako smo morali rezervirati kamp za 2 dni, saj nas je naslednji dan čakala barkica, ki pelje na eno najlepših plaž v Avstraliji, Whiteheaven beach. Vendar, tako kot imamo mi srečo z vremenom, smo zvečer dobili e-mail da naš izlet z barkico odpade zaradi napovedanega močnega vetra. Zaradi tega smo močno razočarani in še ne vemo kako bo potekal naš nadaljnji program zaradi tega zamika. Upamo vsaj da ne bomo imeli čim lepše vreme in da se vremenske napovedi ne bodo uresničile tako, kot so napovedane ;).

.

Zjutraj smo se v motelu zbudili že zgodaj, saj nas je čakala še priprava potovalk za let iz Darwina v Cairns. Pojedli smo zajtrk in velikonočnega čokoladnega zajčka, z muko spravili vso našo robo v potovalke ter jih pustili na recepciji, sami pa se v vročem in soparnem dopoldnevu odpravili po ulicah Darwina, iskat znamenitosti in redke odprte trgovinice na Veliko noč. Že po obisku prvih par trgovin pa se nam je še potrdila ugotovitev, da je v Darwinu vse drago. Taksist nam je namreč že včeraj povedal, da so stanovanja in življenje v Darwinu dražje kot v drugih avstralskih mestih, npr. Sydneyu, Melbournu,… Tudi sami pa smo se pri hrani in spominkih prepričali, da je to še kako res. Tako smo brez zapravljanja prehodili glavne ulice v mestu ter se v popoldanskih urah vrnili do hotela, kjer so nam pustili, da smo nekaj najbolj vročih ur dneva preživeli na ležalnikih ob bazenu. Po mestu smo spet opazili veliko spominskih obeležij padlim v 2. svetovni vojni. Ista enota japonske flote, kot je napadla Pearl Harbour, je 19.2.1942 napadla tudi mesto Darwin, ki je s 64 bombnimi napadi najbolj bombardirano mesto na svetu v 2. svetovni vojni. Gleda na oddaljenost in odmaknjenost Avstralije so takšni zgodovinski podatki malo presenetljivi, Avstralcem pa spomin na padle pomeni zelo veliko (saj je sredi puščave veliko več spomenikov padlim herojem v 1. in 2. svetovni vojni kot pa črpalk in ostalih znakov življenja.

Pred odhodom na letališče smo se spet podali v center mesta nekaj pojest in se ustavili tudi na glavni peš coni, kjer mesto Darwin nudi brezplačen brezžični internetni dostop (kar je skoraj čudež v Avstraliji, saj tega sredi mest do zdaj še nismo doživeli ;). V hotelu so nam naročili malo večji taksi, da smo lahko spravili vso našo prtljago noter in se približno ob devetih zvečer »nastanili« na letaliških kavčih, kjer bomo gostovali do jutra. Naš let v Cairns je napovedan za 6:20, ker pa je letališče mednarodno, moramo check-in opraviti prej kot na drugih letališčih do sedaj, od koder se leti le na notranjih destinacijah. Srečo smo imeli, da smo dobili prostor zraven vtikača, tako da smo si lahko ogledali par delov serij, nato pa je našo Tino premagal spanec (glej v galeriji :), mi pa smo varvali naše potovalke na nepričakovano prometnem letališču sredi noči.