Avstralija.si

Naše jutranje plane (slikanje Treh sester – treh velikih kamnitih stebrov, ki se nahajajo pod klifom, na katerem stoji mesto Katoomba, kjer smo spali) je preprečil naliv, tako da nam ni bilo potrebno vstati tako zgodaj. Zato smo se odpravili še do supermarketa in nabavili najnujnejše potrebščine, nato pa pričeli z ogledom znamenitosti Katoombe.

Z avtom smo se ustavljali na različnih razglednih točkah, ki obkrožajo mesto. Celotno mesto namreč leži na robu klifa, z roba pa se odpirajo pogledi na razne strani modrih gor in na neverjetne prepade. Najbolj znana razgledna točka (Echo point) je ob pogledu na Tri sestre. Mi pa smo se za konec odpravili še po pešpoti do Leura Falls, vendar nismo pričakovali, da smo se podali na tako dolgo in razgibano pešpot, ki je bila kar na precej delih poplavljena in smo morali paziti, da nismo imeli polnih čevljev vode. Še posebej pa smo bili »navdušeni« na cilju, ko smo ugotovili, da se da do tam priti tudi iz druge strani, in je bila od tam glavna cesta oddaljena le par minut. Na poti smo srečali tudi čudnega rdečega pajka, vendar nismo uspeli ugotoviti ali je strupen ali ni in bi nam takrat prišla prav pomoč naših botanikov (-> Anja, Natalija? :P). Ustavili smo se še pri Gordon Falls, nato pa pričeli našo pot proti obali.

preberi vse…

Zbudili so nas sončni žarki, ki so na vso moč sijali v sobo, tako da se je naš dan začel že pol ure prej, kot je to načrtovala naša budilka. Pohiteli smo z zajtrkom in oprali cunje, saj je še vedno precej vlage in smo se bali da se ne bodo v enem dnevu posušile. Potem pa smo se vsi natovorjetni s fotografsko opremo odpravili do predela Parramatta. Zaradi nizke vode (pol New South Walesa je pod vodo, ne vem kaj bi teli met še več?!) so skoraj odpovedali našo ladjico do centra mesta, vendar je po daljšem čakanju ladjica le prišla in nas popeljala na 50-minutno vožnjo do Circular Quay, turističnega centra mesta, od koder je najlepši in najhitrejši dostop do največjih znamenitosti mesta.

preberi vse…

Zjutraj, ko smo vstali, so prvi sončni žarki posijali že skozi rolete in nam dali upanje da bo danes vseeno malce drugače kot prejšnje dni. Bolj hitro smo pojedli zajtrk, saj nas je Kati nato peljala k slovenski maši, pri kateri se zbere večina, večinoma starejše, a še vedno kar številčne slovenske skupnosti v tem okolišu. Spoznali smo polno Borjancev, ki so se preselili v Avstralijo.
preberi vse…

Po težkem jutranjem bujenjem in okusnim zajtrkom, smo se s CityRailom odpravili do centra Sydneya. Ker je zjutraj kazalo, da ne bo dežja, smo se od tam naprej odpravili z avtobusom na Paddington Markets.  Prebrali smo, da je to glavno središče cenejše Avstralske robe, vendar na samemu marketu prevladujejo umetniški izdelki. Ker sva s Tadejem zagrizena hobi fotografa, nama je bila všeč stojnica s fotografijami, saj sva tam dobila marsikatero idejo za nadaljnje škljocanje. Na splošno prodajajo veliko zanimivih izdelkov, vendar so sami neuporabni ali nam nepoznani (iskali smo npr. bumerange, didgeridooje, …). Na našo ponovno začudenje je kmalu začelo padati in se do večera ni ustavilo. Zjutraj nam je teta Kati povedala, da se danes odvija t.i. Mardi Gras, ki je poznana gejevska parada in meni je cel dan vlivalo voljo pričakovanje na ta izjemen dogodek.  Vse ulice na katerih naj bi se ta parada odvijala so začeli zapirati že ob 16h in na ulicah smo srečevali vedno več ljudi, ki so se v podporo tej paradi »ošemili« v razgaljajoče krpice. Prevladujejo seveda barve mavrice, ki simbolizirajo raznolikost ljudi, vendar kljub temu sprejemljivost vseh, ne glede na spol, raso, spolno usmerjenost,… Kati nam je zjutraj tudi razložila, da lahko istospolni partnerji v Avstraliji posvojijo otroka, glede poroke med njimi, se pa šele razpravlja. To se nam je zdelo zanimivo, saj je pri nas posvojitev spornejša od poroke.
preberi vse…

* objavili smo tudi slikice za 1. dan 🙂

Hiša Tinine sorodnice, kjer spimo, se nahaja v okrožju Merrylands, od centra oddaljena približno 30-40min z vlakom (opomba: vlak vozi bolj počasi in se ne da primerjat hitrosti tega vlaka z metroji v drugih večjih mestih). Temperature so bolj nizke, nebo je ves čas prekrito z oblaki in cel dan je padal/rosil dež – zato se nam tudi ni tako mudilo v center in smo si raje vzeli kakšno urico spanja več, da smo nadoknadili 2 skoraj neprespani noči.
preberi vse…

* – ki je trajal skoraj 48h

Naša pot v Avstralijo se je pričela v torek, 28.2.2012 približno opoldne, ko smo se odpravili iz Goriške proti letališču v Zagrebu. Brez problemov se nam je uspelo prebiti do tja, in po par kombiniranjih in prekladanjih po potovalkah je tudi tehtnica pokazala, da smo uspešno nabasali naše potovalke tik pod dovoljen limit. Na check-inu nam je nekaj dogodivščin pripravila samo naša Tina, ki je iz neznanih razlogov (pozabila v nahrbtniku) hotela spravit na letalo žepni nož 😉 (nič skrbet, jo bomo imeli od sedaj naprej bolj na očeh :D).
preberi vse…