Po težkem jutranjem bujenjem in okusnim zajtrkom, smo se s CityRailom odpravili do centra Sydneya. Ker je zjutraj kazalo, da ne bo dežja, smo se od tam naprej odpravili z avtobusom na Paddington Markets. Prebrali smo, da je to glavno središče cenejše Avstralske robe, vendar na samemu marketu prevladujejo umetniški izdelki. Ker sva s Tadejem zagrizena hobi fotografa, nama je bila všeč stojnica s fotografijami, saj sva tam dobila marsikatero idejo za nadaljnje škljocanje. Na splošno prodajajo veliko zanimivih izdelkov, vendar so sami neuporabni ali nam nepoznani (iskali smo npr. bumerange, didgeridooje, …). Na našo ponovno začudenje je kmalu začelo padati in se do večera ni ustavilo. Zjutraj nam je teta Kati povedala, da se danes odvija t.i. Mardi Gras, ki je poznana gejevska parada in meni je cel dan vlivalo voljo pričakovanje na ta izjemen dogodek. Vse ulice na katerih naj bi se ta parada odvijala so začeli zapirati že ob 16h in na ulicah smo srečevali vedno več ljudi, ki so se v podporo tej paradi »ošemili« v razgaljajoče krpice. Prevladujejo seveda barve mavrice, ki simbolizirajo raznolikost ljudi, vendar kljub temu sprejemljivost vseh, ne glede na spol, raso, spolno usmerjenost,… Kati nam je zjutraj tudi razložila, da lahko istospolni partnerji v Avstraliji posvojijo otroka, glede poroke med njimi, se pa šele razpravlja. To se nam je zdelo zanimivo, saj je pri nas posvojitev spornejša od poroke.
Mardi Gras parada poteka tako, da ulico ogradijo, tako da so ljudje za ograjo na pločniku, sama parada pa poteka po cesti. Same paradnike pa ogradijo še posebej na en določen del ulice in jih tako niti ne vidiš dokler ne začnejo s parado. Organizacija je bila glede tega res slaba, saj se tako prostor za gledanje parade močno zoža, na račun pridejo tako samo tisti, ki so se začeli zbirati že ob 16 ali pa tisti, ki imajo takšne in drugačne pripomočke za zvišanje (več v slikcah).
Predvsem na mojo žalost, so se ljudje za ograjo začeli zbirati zelo zgodaj (parada naj bi se začela ob 19), tako da nismo imeli lepega pogleda na samo dogajanje. Ljudi je bilo ogromno, dež je padal kot iz škafa, tako da se je moje navdušenje malo poleglo, sam občutek je bil pa vseeno izjemen. Ogromno ljudi z istim ciljem, podpreti vse, ki se imajo radi, ne glede na spol.
Kljub množici, se seveda nismo počutili ogroženi (s sabo nosimo veliko fotografske opreme), tako da nas je »ogrožal« samo dež. Po več urnem čakanju, smo se odpravili proti domu, tudi če se višek parade ni še niti začel. Zagodli so nam jo še vlaki, saj je bila nam najbližja železniška postaja zaprta. Vsi premočeni smo ob 20h le prišli do postaje in se odpravili domov. Moja dva fanta sta na vlaku kinkala, jaz pa sem še zdaj polna navdušenja, kljub marsikateri slabosti tega dne.
res škoda dežja,ampak zdej že kaže sonček in dež,upaaaaaaaaaajmo-Uživajte
Zanimiva parada,lepe fotke.