Zaradi popoldanskega leta smo se zjutraj zbudili bolj zgodaj in se odpravili na zajtrk v motelu. Iz istega razloga smo tudi spakirali kovčke, saj smo morali pred letom »nevarne« predmete pospraviti v potovalko.
Odločili smo se da bomo ubrali pot po Great Pacific Drive. Na jugu, od koder smo se vračali proti Sydneyu na sever, je bencin precej dražji. Ravno ko smo natankali in smo se želeli ponovno vključiti na avtocesto, smo na nevarnem križišču trčili v s strani vozeče vozilo. Trčili smo z levim sprednjim delom vozila, tako da se moja vrata niso hotela več odpreti. Avto ni bil več vozen, mi in ostali udeleženci prometne nesreče pa smo bili vredu, razen nekaj ureznin zaradi varnostnih blazin, ki so jih utrpeli v drugem avtu. Nam pa se airbag sploh ni odprl. Gasilci in vlečna služba so prišli dokaj hitro, na policijo pa smo čakali več kot uro. S policisti smo morali izpolniti poročilo o nesreči in si izmenjati kontaktne informacije. Policisti so nam ponudili prevoz do avtobusne postaje (vlaki namreč lih danes niso delali :S), kar smo s pridom tudi izkoristili, in nam uredili celoten prevoz do letališča (1 avtobus in 2 vlaka). Nadvse presenečeni smo bili nad njihovo prijaznostjo, kot tudi nad prijaznostjo vseh, ki so zvedeli, da smo bili vključeni v nesrečo in da se nam mudi na let na Tasmanijo. Še zdaj ne moremo verjeti, da nas je po policijskem naročilu, čakal vlak v Wollonglongu, ki nas je popeljal proti Sydneyju.
Po veliko scefranih živcev, smo le pravočasno prišli na letališče. Po opravljenem chech-inu smo podali poročilo še pri družbi Thrifty in se odpravili do gate-a.
Po 1 ½ urnem letu do Hobarta, smo prvič začutili mraz, ki nas čaka naslednjih 7 dni. Po nas je prišel shuttle bus, ki nas je peljal do hotela. Za piko na i, nas je po že tako neprijetnem dnevu čakalo še eno presenečenje. Hotel je bil namreč rezerviran samo za 2 osebi in smo morali za dodatno osebo doplačati še 35$ (zložljiva postelja v že tako ne preveč veliki sobi). Agoda namreč dela rezervacije za več oseb kot jih hotel ponuja. Po malo stokanju in kreganju, smo se nastanili v sobi. Jutri pa na odkrivanje Tasmanije. Upamo, da je tukaj boljša pokritost z wifijem, da vas bomo lahko sproti obveščali z novimi novicami.
Se zgodi, srečno za naprej.
No, sej ne rečem, da ni škoda Cruza ;), ma važno, da ste vsi ok! Drgači pa, Tina, obleci dolge hlače, ker je meni mraz, k tko piha zadi na posnetku… ;)) Bodte fajn, pa srečno!
Oj, ja ma to smo lih pršli iz letališča in smo meli dolge hlače u potovalkah, tko da do hotela, je bla kurja polt na nogah 🙂 Glede cruza pa je mogu it na lepotilni popravek 🙁
hvala
#andraž
Važno je, da ste vsi dobro in kot je napisal Jernej, srečno naprej. Tina, na videu si prav dobra. Lepo se imejte, uživajte in kmalu se oglasite.
ja važno d je z vami vse ok.. za cruza pa bo že poskrbela zavarovalnica.. še dobro, da so pa ljudje res tako prijazni dole..si misliste ku bi se obnašali pri nas?? u glavnem srečno naprej.. upam, da so se negativne dogodivščine končale in da vam bo šlo zdej malo bolj po načrtih.. uživite pa pozdravte kenguruje in koale 🙂
aja pa andraž bujš da tino ne pustiš u take trgovine, naj se samo slika spredi 😉 🙂
Oj, sej zakej misliš da se je slikala odspredi, sej notr ni mela vstopa 🙂
Ja glede ljudi, so pej res hard, si ne bi mislu….
Hvala, bomo uživali, tud vi uživte in mejte se fajn.
#Andraž
VOZU KLANJO, NE?
mislim d ja 🙂
Ja kdo pa misliš da je 🙂
#Andraž