7.dan – Blue Mountains

Zjutraj smo morali zgodaj ustati, da smo šli iskat naš prvi rentacar. Vlak je bil ob taki uri zjutraj presenetljivo nabasan, tako da smo večino poti stali, najbolj je nastradal Andraž, ker je dobil zadnji prosto mesto. Takoj, ku smo prišli do izposojevalnice avtomobilov, smo že imeli problem. Namreč Britz pri katerem smo mi najeli avto je imel drugačne pogoje od poslovalnice v kateri smo avto prevzeli. Tako smo se morali malo boljše znajti v angleščini in smo ugotovili, da Britz zavaja svoje stranke s splošnimi pogoji, saj v njih ne omeni, da oni sposojajo avte preko družbe Thriffty, pri kateri moraš sprejeti njihove pogoje poslovanja.

No ko smo nekako prišli do soglasja smo se prvič popeljali z lastnim prevoznim sredstvom po levem vozišču. Naš avto Chevrolet Cruze (pri njih Holden Cruze) ima avtomatični menjalnik, letnik 2011 in je lepe modre barve. Andraž se je res lepo znašel za volanom in nas  varno pripeljal do Kati, kjer smo pojedli zajtrk, spakirali do konca in se poslovili od naše prijazne gostiteljice. Odpravljali smo se namreč novim dogodivščinam naproti in se odpeljali proti Modrim goram. Kot že vsak dan je večino poti lilo, z izjemo da smo imeli danes srečo, ker se je ustavilo ravno, ko smo videli kaj za slikati. Pot nas je vodila na višje nadmorske višine in s tem v bolj zaraščen gozd. Okoli in okoli je bilo dosti meglic, ampak zaradi zaraščenosti nismo dobili kakšne lepe razgledne točke. Upajmo, da bo jutri boljše. Drugače je pa tukaj pokrajina zelo zanimiva, edino mene nekako skrbijo kače, saj spominja na nekakšen deževni gozd. Garmin nas je varno pripeljal do našega prvega hostla (Yha Blue Mountains).  Glede na to, da ta hostel ni ravno poceni, ti zaračunajo za vsako stvar še najmanj 1$. Smo v sobi za 5, vendar zgleda, da ne bomo dobili družbe. Tadej je kar malo razočaran, da ne bo spoznal kakšne nove prijateljice ;), pa tudi mi smo nekako pričakovali, da bomo še koga spoznali, ki potuje po Avstraliji, pa da bomo izmenjali kakšno izkušnjo ali nasvet. No sej imamo še veliko hostlov pred nami. Po aklimatizaciji in pregledu hostla, klepetu z našimi domačimi smo odhiteli do razgledne točke, vendar slike niso ratale zaradi pregoste megle.

Jutri pa navsezgodaj slikat sončni vzhod k Trem sestram, držite posti, da bo sonček :D. Lahko noč 🙂

No slides are available