Arhiv » marec 26th, 2012«

26.dan – Portland, prihod v South Australia

* Dodan tudi nov video na blogu za 22.dan! 🙂

Po jutranjem bujenju sredi gozda smo pot nadaljevali v Portland, prvo naselbino evropejcev v Viktoriji (državi, ki pokriva območje jugovzhodne Avstralije). V okolici smo si ogledali še blowhole (kjer skozi luknjo na obali šprica voda, ko ob obalo trčijo valovi). Skoraj neverjetno, ampak ravno danes so se po skoraj tednu dni umirili orkanski oceanski valovi in tako tudi te znamenitosti nismo mogli videti v akciji. Pot smo nadaljevali do Nelsona, zadnje vasi v Viktoriji, vendar pa predvidenega kopanja zaradi mrzlega morja in zraka ni bilo, kljub lepi in dolgi peščeni plaži. Nekaj kilometrov naprej smo prečkali mejo med zvezno državo Viktorijo in zvezno državo South Australia (Južna Avstralija). Na meji je potrebno v posebne namenske kontejnerje odvreči vse sveže sadje in zelenjavo, saj se zaradi karantene in bojazni, da se prenesejo kakšne bolezni, ne sme vnašati teh živil med zveznimi državami v Avstraliji. Poleg tega smo na meji tudi zamenjali časovni pas (za pol ure nazaj) – kar je vsak od nas doživel prvič, da smo časovni pas menjali na potovanju po cesti. Naša prva naloga je bila najti turistični center, saj ti ne nudijo informacij o nastanitvah v drugih zveznih državah, temveč le o svojih. Tako so nas usmerili na pot po obali in bili zadovoljni že s prvim kampom v  kraju Millicent. Pojedli smo pašto, napisali blog in se počasi odpravili spat.

25.dan – Port Campbell, Warrnabool

Po jutranjem odhodu iz kampa v Port Campbelu smo se s kamperjem ustavljali na več različnih razglednih točkah vzdolž južne avstralske obale. Glavna atrakcija tega dela obale so visoki klifi in kamnite strukture v morju ter kamniti mostovi – ki so jih izoblikovali orkanski oceanski valovi. Obiskali smo najpomembnejše točke: London Bridge, The Arch, Bay of Islands,… Po koncu Great Ocean Road smo se odpravili proti mestu Warrnambool (eno zelo zelo redkih pravih mest, kjer smo se ustavili za šoping), nato pa v bližini obiskali Tower Hill Wildlife Park (park z divjimi živalmi) in na sprehodu po ne preveč urejenih gozdnih poteh v parku srečali emuje, koale, zajce, ježevca, kuščarje in Wallabyje (po naše »Wannabe«; gre namreč za podvrsto kengurujev, ki je na pogled enak, le manjši). Presenetilo nas je tudi zelo čudno oglašanje emujev, ki spominja na pokanje po škatlah. Sicer pa smo čudnega oglašanja ptičev v Avstraliji že vajeni, saj nismo vajeni njihovega »jezika«. Na poti proti Portlandu smo se ustavili na jasi (prostor za kampiranje na prostem), kjer smo tudi prespali. Obkroženi smo bili z »wannabiji«, za večerjo smo si spekli perutničke, še malo pokartali in šli spat.