Zgodaj zjutro, smo se kljub deževnemu dnevu odpravili v Otway Fly (to je jeklena konstrukcija, ki se nahaja okoli 60m nad tlemi in se po njej hodi med krošnjami dreves), saj smo že prejšnji dan kupili vstopnice. Kaj kmalu smo ugotovili, da nas bo malo v parku, saj sta bili poleg nas na parkirišču samo še dve vozili. Ogled parka ni voden, tako da smo dobili samo pisna navodila in zemljevid za ogled. Celoten ogled traja dobro urco, a nam je pot vzela malo več časa zaradi dežja in fotografiranja. Že na začetku poti nas je znak opozoril na možno srečanje s kačami, tako da sem se »pogumno« skrila za fante in smo nadaljevali pot proti zaraščeni notranjosti gozda. Kar naenkrat smo nad sabo zagledali ogromnega pitona, ki pa je bil na mojo srečo le replika pra-historičnega pitona. Po zabavni urci in pol sprehajanja, smo se vrnili do kamperja. Po poti smo se ustavili še v bližnji vasici, da smo poklicali na Britz v zvezi s predrto gumo in se posladkali s 3 muffini v bližnji trgovini. Potem smo po ovinkasti poti odšli proti znamenitosti 12 Apostolov. Kot zanimivost: Apostolov ni 12, ampak jih je lahko iz zraka videti samo 11, s kopnega pa okoli 7. Zaradi slabega vremena, nam je bil pogled nanje malo pokvarjen, ampak smo vseeno posneli kar veliko slikc. Naslednja destinacija je bil Loch Ard Gorge, kjer se je vreme izboljšalo in smo se lahko slekli v kratke rokave. Zaradi stiske s časom smo se odpravili proti Port Campbel-u, kjer smo pri mehaniku zaflikali gumo in se nastanili v tamkajšnjem kampu. Ker je free wifi v Avstraliji zelo počasen, ne vemo ali nam bo uspelo naložiti vse slikce.
Arhiv » marec 24th, 2012«
Zjutraj smo se zbudili v deževno/sončno/oblačno/jasno jutro. Preko celega dne se je namreč izmenjevalo jasno in oblačno – sončno in deževno vreme. Po jutranjem sprehodu po mestu in zajtrku smo se stuširali v bližnjem kampu, nato pa odpravili do polotoka Cape Otway. Zaradi previsoke vstopnine nismo obiskali tamkajšnjega svetilnika, smo pa zato več časa porabili za slikanje koal. Med tem nas je parkrat ulovila nevihta in nas pregnala v kamper, ob vsakem naslednjem obisku dreves pa so bil koale vedno manj fotogenične, saj so bile vse premočene. Njih pa nevihte očitno niso preveč motile, saj jih je večina nepremično spala, nekatere so si privoščile kakšen evkaliptosov listek, le redke izmed njih pa smo tudi videli v gibanju. Zaradi skoraj celodnevnega spanja tudi ni čudno, da so zelo samotarske živali in ne živijo v skupinah.
Pozno popoldan smo se odpravili proti naši naslednji destinaciji, Otway Treetop Walk, kjer smo nameravali prespati v bližini in ta park obiskati naslednji dan zjutraj. Na bližnji poti pa smo zapeljali na 5-6cm velik cvek, ki nam je prepiškal gumo – tako da smo se morali v mraku ukvarjati še z menjavo gume. Kot je že v navadi – ni potrebno posebej omenjati da je med tem ves čas lilo. Vseeno nam je kar kmalu uspelo najti parkirišče z wc-ji, kjer smo preživeli noč.
Po odhodu iz kampa smo se najprej ustavili pri svetilniku Split Point, ki je eden od mnogih svetilnikov na obali polni čeri in klifov. Razgled je nudil predvsem pogled na razburkano peneče morje, posledica močnih oceanskih tokov in vetra. Ob poti po Great Ocean Road smo se še večkrat ustavljali na razglednih točkah in slikali surferje »v akciji«. V kraju Lorne smo začeli iskati razgledno točko Terddy’s Lookout, ki nudi enega najlepših razgledov na panoramsko cesto ob oceanski obali. Vendar nas je Garmin peljal po tako strmi poti, da naš Britzo ni bil sposoben zdelati takega hriba, vendar ga je naš šofer Tina uspešno na rikverc pripeljala spet v dolino in nas po drugi poti le privedla do cilja. Po slikanju in malici smo se odpravili naprej do Kennet River, kjer smo po pričakovanju po drevesih opazovali in slikali (predvsem speče – spijo po 19 ur na dan) koale. Po celotni 4-kilometerski poti smo jih opazovali po dravesih, kjer se tudi počutijo najvarneje – koale pri tleh so namreč veliko bolj plašne in so hitro splezale na drevo ko so nas zagledale. Fotografirali smo se tudi z raznobarvnimi papagaji, ki so kljub neudomačenosti kar radi prišli na roko pogledat če imamo kaj za jest.
Po poti nazaj smo spet srečali kenguruje (filmček priložimo ob priliki). Prenočišče smo poiskali v enem izmed »večjih krajev«, Appollo Bay. To je eden izmed glavnih mest na eni najbolj turističnih poti v Avstraliji – po slovenskem pojmovanju pa gre to za eno ne preveč veliko vasico z zastarelo trgovino in ostalo javno infrastrukturo.
Zadnji komentarji