* Dodan tudi nov video na blogu za 22.dan! 🙂
Po jutranjem bujenju sredi gozda smo pot nadaljevali v Portland, prvo naselbino evropejcev v Viktoriji (državi, ki pokriva območje jugovzhodne Avstralije). V okolici smo si ogledali še blowhole (kjer skozi luknjo na obali šprica voda, ko ob obalo trčijo valovi). Skoraj neverjetno, ampak ravno danes so se po skoraj tednu dni umirili orkanski oceanski valovi in tako tudi te znamenitosti nismo mogli videti v akciji. Pot smo nadaljevali do Nelsona, zadnje vasi v Viktoriji, vendar pa predvidenega kopanja zaradi mrzlega morja in zraka ni bilo, kljub lepi in dolgi peščeni plaži. Nekaj kilometrov naprej smo prečkali mejo med zvezno državo Viktorijo in zvezno državo South Australia (Južna Avstralija). Na meji je potrebno v posebne namenske kontejnerje odvreči vse sveže sadje in zelenjavo, saj se zaradi karantene in bojazni, da se prenesejo kakšne bolezni, ne sme vnašati teh živil med zveznimi državami v Avstraliji. Poleg tega smo na meji tudi zamenjali časovni pas (za pol ure nazaj) – kar je vsak od nas doživel prvič, da smo časovni pas menjali na potovanju po cesti. Naša prva naloga je bila najti turistični center, saj ti ne nudijo informacij o nastanitvah v drugih zveznih državah, temveč le o svojih. Tako so nas usmerili na pot po obali in bili zadovoljni že s prvim kampom v kraju Millicent. Pojedli smo pašto, napisali blog in se počasi odpravili spat.








Kakšne barve? Vaše fografije so res prekrasne. Tina, upam da je bila sladica dobra.
šesta slika je zakon:) zadnja slika pa božanska:D
Andraž proti komu se boriš?zelo lepa pokrajina.
andraššš hodi domow k tle te usi pogrešajo in me kličejo andraš 🙂
Zadnja slika me spominja na Telaščico(Dugi otok)-jezero Mir.Naužite se takih obal(morja in peska).