Avstralija.si

* – Na blogu za 18.dan smo objavili nov videoposnetek prodajalca na tržnici v Melbournu 🙂

Uffa kakšna noč :S. Kmalu potem ko smo se odpravili spat je začel pihati močan veter, tako da do 3:00 nihče ni mogel zaspati (razn Andraž :P). Zato smo se sredi noči odločili, da zamenjamo lokacijo in si poiščemo mirnejše zavetje. Parkirali smo na parkirišču pod golf igriščem. Zaradi naporne noči, smo s spanjem potegnili do 10 ure. Kot je napovedal Andraž, zgleda da bo res padal dež, še ko bomo v puščavi L. Iz tega lahko ugotovite, da je spet deževalo, a se je na srečo do 13 razjasnilo. Ob obali smo se odpeljali proti mestu Torquay in med potjo slikali na razglednih točkah, opazovali surfarje in kitesurfarje in v Torquayu obiskali visitor center. Pozanimali s mo se o kampih,kjer bomo v naslednjih dneh prenočevali. Po poti do mesta Anglesea, smo se ustavili še na znameniti plaži Bells Beach in na Point Addisu, ki sta zelo popularni med surfarji in snorkljarji.  Na videz nista bili kaj preveč privlačni, saj se na obali nahaja velika količina čudnih alg (merd de la mer kot smo jo mi poimenovali – več v slikah). Jaz sem z teleobjektivom poskušala ujeti surferje, vendar so nas mraz in valovi kmalu pregnali v kamp Anglesea Family Caravan Park. Še pred nastanitvijo smo obiskali še bližnje golf igrišče, ki je znano po kangurujih. Ta skupinica je bila bolj plašna kot tista, ki smo jo videli na Pebbly Beachu. Pred kuhanjem večerje smo šli še na hitro namakanje v bazen, ki je bil hladnejši kot smo mislili. Z večerjo smo si nrdili posebne klobase, ki smo jih kupli prejšnji dan, z okusi: chilly-med, provansalska zelišča in posušen paradižnik-bazilika. Zdaj nas čaka pa še urejanje bloga in nalaganje fotografij :).

Po samo 6-urnem spancu in bolj bogem zajtrku smo  se odjavili iz hostla in se z metrojem odpravili proti Britzovi poslovalnici, kjer nas je čakal naš drugi kamper. Na žalost smo se z metrojem zgubili, saj je ta kar med vožnjo spremenil smer. Po skoraj 2-urni zamudi smo le prišli do Britza, kjer smo opravili klasične postopke najema. Tokrat se je za vožnjo javil Andraž. Pot nas je vodila do velikega šoping centra v Chadstonu. Obetali smo si nakup spominkov, špeže in mogoče česa za dušo. Andraž se je javil, da bo spal v kamperju in ga »čuval«, tako da sva se s Tadejem sama odpravila v ta labirint trgovin. Večina trgovin je z oblekami in obutvijo priznanih (beri: dragih) blagovnih znamk, tako da sva le preletela izložbe. Najbolj naju je presenetila obiskanost Apple trgovine v kateri je bilo zaposlenih okoli 20 ljudi, ljudje so pa kupovali tudi po več novih iPadov. Ker sva ugotovila, da ni nobene posebne akcije, si ga seveda nisva privoščila :P. Največ časa sva se zadržala v trgovinah s prehrano in zapravila kar lepe šoldke, da bomo imela za nekaj dni mir z nakupi. Po dolgem tuhtanju smo se odločili, da ne bomo šli do Wilsons Promontoryja, ampak kar direktno proti Great Ocean Road. Še zadnjič smo šli skozi Melbourne, peljali smo se tudi po stezi, kjer se je odvijal Grand Prix in po neuspešnem iskanju turističnih informacij krenili proti Burough Heads, kjer smo tudi prespali. Na tem kraju smo slikali še sončni zahod s surferji in bili žalostni, ker je bilo premrzlo, da bi se tudi sami namakali v kristalnemu morju. Po mesni večerji (klobasce) in partiji remija smo se odpravili spat. Na žalost pa je bilo spanja manj, kot smo mislili. Več v naslednjem blogu…

Po zajtrku smo se odpravili proti centru, kjer smo obiskali informacijski center, da bi se pozanimali o zanimivostih, ki se nahajajo okoli. Ta visitor center ima zelo lepo urejeno čakalno vrsto, saj si vsak, ko pride, vzame listek s številko in tako ne prihaja do zmed. V teh informacijskih centrih v Avstraliji delajo baje samo upokojenci in to prostovoljno. Pohvale vredno. Po ogledu Federation Squera smo se odpravili proti kitajski četrti. Vstop v to četrt je skozi kitajska »vrata« (obok), na ulici pa se buhotijo razne kitajske, vietnamske, korejske,… restavracije. Po ogledu nekakšnega šoping centra, so nam začeli želodčki razgrajati in smo se odločili obiskati restavracijo v tem objektu. Imeli so zelo zanimiv način naročanja hrane in pijače, saj si želeno naročil kar preko touchscreen ekrančka, ki je bil pri vsaki mizi. Andraž je naročil pekoče rezance z morskimi sadeži in mesom, Tadej pečene rezance s podobno kombinacijo, jaz pa piščanca in zelenjavo z rižem. Z izbiro smo bili vsi zadovoljni. Pot smo nadaljevali nazaj proti centru, saj smo bili ob 17 zmenjeni s Tadejevo sošolko Tino iz srednje šole, ki opravlja prakso v Melbournu. Na postaji, kjer smo bili zmenjeni z njo, smo opazili mularijo, ki je bila res posebna (več v slikcah,ker ne znam opisati). Tina nam je povedala, da v Avstraliji praksa za tuje študente ni plačana, tako da si najbolj pomagajo z raznimi štipendijami ali pa prišparanim denarjem. Ponudila nam je, da se s tramvajem odpeljemo do St.Kilde, kjer se lahko vsak večer opazuje pingvinčke, ki prihajajo iz lova domov. Pred večerom smo si privoščili tudi sladoled in se počasi odpravili do pomola za opazovanje. Na žalost (pač nas spremlja blaga nesreča) ravno ta dan ni bilo toliko pingvinčkov kot ponavadi, 2-3 pa smo le na daleč videli. Počasi smo se s tramvajem odpravili nazaj do centra Melbourna, se poslovili od simpatične Tine in nadaljevali pot do našega hostla. Čakalo nas je namreč še pospravljanje, saj smo bili zadnji dan v tem hostlu.