19.dan – Melbourne

Po zajtrku smo se odpravili proti centru, kjer smo obiskali informacijski center, da bi se pozanimali o zanimivostih, ki se nahajajo okoli. Ta visitor center ima zelo lepo urejeno čakalno vrsto, saj si vsak, ko pride, vzame listek s številko in tako ne prihaja do zmed. V teh informacijskih centrih v Avstraliji delajo baje samo upokojenci in to prostovoljno. Pohvale vredno. Po ogledu Federation Squera smo se odpravili proti kitajski četrti. Vstop v to četrt je skozi kitajska »vrata« (obok), na ulici pa se buhotijo razne kitajske, vietnamske, korejske,… restavracije. Po ogledu nekakšnega šoping centra, so nam začeli želodčki razgrajati in smo se odločili obiskati restavracijo v tem objektu. Imeli so zelo zanimiv način naročanja hrane in pijače, saj si želeno naročil kar preko touchscreen ekrančka, ki je bil pri vsaki mizi. Andraž je naročil pekoče rezance z morskimi sadeži in mesom, Tadej pečene rezance s podobno kombinacijo, jaz pa piščanca in zelenjavo z rižem. Z izbiro smo bili vsi zadovoljni. Pot smo nadaljevali nazaj proti centru, saj smo bili ob 17 zmenjeni s Tadejevo sošolko Tino iz srednje šole, ki opravlja prakso v Melbournu. Na postaji, kjer smo bili zmenjeni z njo, smo opazili mularijo, ki je bila res posebna (več v slikcah,ker ne znam opisati). Tina nam je povedala, da v Avstraliji praksa za tuje študente ni plačana, tako da si najbolj pomagajo z raznimi štipendijami ali pa prišparanim denarjem. Ponudila nam je, da se s tramvajem odpeljemo do St.Kilde, kjer se lahko vsak večer opazuje pingvinčke, ki prihajajo iz lova domov. Pred večerom smo si privoščili tudi sladoled in se počasi odpravili do pomola za opazovanje. Na žalost (pač nas spremlja blaga nesreča) ravno ta dan ni bilo toliko pingvinčkov kot ponavadi, 2-3 pa smo le na daleč videli. Počasi smo se s tramvajem odpravili nazaj do centra Melbourna, se poslovili od simpatične Tine in nadaljevali pot do našega hostla. Čakalo nas je namreč še pospravljanje, saj smo bili zadnji dan v tem hostlu.