Zjutraj, po zajtrku, nas je v vedru presenetil »Redback« spider (http://en.wikipedia.org/wiki/Redback_spider), ki velja za najbolj strupenega pajka v Avstraliji. Na Tasmaniji naj bi jih ne bilo veliko, saj je na tem območju preveč mraz za njih. Tako da imamo res »srečo« da si je izbral obiskati ravno nas. Spet v dežju smo se odpravili do mesta Launceston, staroangleškega videza, vendar brez kakšnih tako pomembnih turističnih znamenitosti, da bi se jih splačalo obiskati kljub nalivu. Tako smo se le odpravili na ogled mesta v kamperju in se nato odpravili na dolgo pot proti jugu.
Obiskali smo nacionalni park Mount Field, si ogledali slapove Russel, se sprehodili med ogromnimi, skoraj 80m visokimi drevesi in opazovali (zasluga gre Andražu, ki jih je videl) majhne prebivalce tega območja, ki so kot nekakšna mešanica kengurujev in zajcev J. Aja, saj najbrž ni treba povedati da je ves čas padal dež, ne?
Prenočiti smo želeli nekje čim bližje Hobartu, da bi imeli naslednji dan manj poti. Parkirali smo na počivališču, nekje na pol poti na goro Wellington, ki se dviga 1250m nad Hobartom. Zaradi oblačnega vremena je bil vrh zavit v oblak, visoka drevesa okrog našega kamperja, s temnimi oblaki v ozadju pa tudi niso dajala preveč prijetnega videza. Smo pa bili od vožnje že tako utrujeni, da ni bilo nobenega problema zaspat.
Andraž, smo ti poslali slikce na mail
Andraž lepe slikce 🙂
zadnja fotka mi je ta bolš:) drevo seže do neba 😀 😀 slap je tut prelep:)
Ste poskušali objet drevo,višina je itak nepredstavljiva.Srečno in lep pozdrav.
Ja vi imate res srečo. Pajki, pa dež, pa spet dež. Važno pa je, da vam dobre volje ne zmanjka, pa čeprav ne gre vse kot po maslu ali pa kot ste si zamislili. Le veselo naprej.
lepe slike … Sam andraž prej ku se slikaš poglej če je batega zaprta 😀
Sem na Bledu, pregledala vaše slike,ki so super. Lepe pozdrave iz Gorenjske.
Mama