16.dan – Mount Wellington, Hobart

Strašljiv pogled prejšnjega dne se je v novem jutru spremenil v prav lepo, skoraj idilično postajališče na cca. 800m nadmorske višine, nas pa je predvsem zanimalo kaj nas čaka na vrhu gore, saj smo veliko pričakovali od lepega sončnega dne. Odločili smo se, da bomo z zajtrkom počakali do vrha, da nam bo zajtrk polepšal še lep pogled na mesto. O kako smo se zmotili J. Po par km ovinkov, smo prišli do vrha. Ne morem vam opisati kako močna je tukaj burja. Naš Britzo se je majal v vse smeri. Tako smo pojedli zajtrk kar v kamperju. Ko smo le zbrali pogum za ogled razglednih točk, nas je skoraj odneslo. Razgled je bil kljub temu zelo lep in ugotovili smo, da mesto Hobart le ni tako majhno kot ostala mesta na Tasmaniji. Po ne tako uspešnem slikanju (veter J) smo se počasi odpravili do našega nočnega počivališča, kjer smo počistili Britzkota, spakirali našo prtljago, se še pretegnili in nadaljevali pot v dolino. Ugotovili smo, da nam primanjkuje bencina, zato smo na Garminu poiskali najbližjo bencinsko. Garmin nam je pomagal tudi dobiti naš hotel (Brunswick), mene pa je mestna vožnja kar zmatrala. Andraž in Tadej sta vso prtljago znesla v hotel, jaz pa sem medtem čakala na avtobusnem postajališču. Nato pa sva se z Andražem zapeljala do letališča, kjer sva vrnila kamper, Tadej pa je medtem čuval našo robo in se dogovarjal glede naše sobe. Pri Britzu so ugotovili, da nam je kamenček načel sprednje okno, vendar pa zaradi popolnega kritja, nismo za to škodo odgovarjali. Vzela sva shuttle bus do hotela, kjer sva ugotovila, da je sprednji izgled hotela boljši kot sama notranjost. No važno, da je zastonj wi-fi :D. Po 2h sproščanja, smo se odpravili na petkov Fandango (nekakšna prireditev, kjer naj bi se predstavili domači vinarji), ki se odvija na Salamanca markets. Ko smo prišli do samega dogodka, smo ugotovili, da je to pač koncert, kjer prodajalo pijačo po zasoljenih cenah. O samih vinarjih ni  bilo ne duha ne sluha. Počasi nas je že najedala lakota, tako da smo se po par krogih, ustavili v restavraciji Barcelona. Cene so bile tudi tukaj kar visoke, še posebej pa je fantoma skočilo v oči, da ju je pol l piva iz špinje stalo kar slabih 10$ vsakega. Nad hrano se pa ne moremo pritoževati :D. Malo smo se še sprehodili po mestu, potem pa nas je pot odnesla nazaj proti hotelu. V hotelu smo se odločili pogledati še film The hunter, ki je bil sneman prav tukaj na Tasmaniji. Na žalost, pa je samo Andraž pogledal film do konca :D.

Opomba o včerajšnjem dnevu: Ko smo se odpravljali iz parka Mt.Field, me je ustavila policija in sem pihala :D.

Seveda 0,0 :D.