Po obilnem zajtrku smo se poslovili od naših gostiteljev. Cat nas je peljala na letališče, kjer smo s Qantasom odleteli v center Avstralije-Alice Springs. Imeli smo malo problemov s prtljago, saj smo presegli dovoljeno težo, ampak fanta sta se znajdla; dala nase dvojne hlače, par stvari v žep in je šlo. Qantas ni nizkocenovnik, tako da smo lahko med letom gledali filme, nanizanke, igrali igrice,… dobili smo tudi majhen prigrizek in pijačo. Kot zanimivost naj povem, da sta Adelaide in Alice Springs v istem časovnem pasu, vendar Adelaide, ki spada v SA (Južna Avstralija) premakne uro v poletnem času, Alice Springs (NT – Severni teritorij), pa ne. Tako da smo ob pristanku v Alice Springs morali dati eno uro nazaj. Presenetilo nas je tudi vročih 36°. Zmenili smo se, da Andraž ostane na letališču s prtljago, jaz in Tadej pa sva šla po našega Britzota. Shuttle bus nas je peljal skozi mesto in pustil prav pred vrati Britza. Med vožnjo smo opazili, da je ”puščava” bolj zelena kot smo si predstavljali, ob poti pa smo videli veliko aboriginov, ki so avstralski domorodci. Med vožnjo smo spoznali tudi nekaj nemških najstnic, ki so na delovnih počitnicah v Avstraliji. To je precej pogosta praksa v drugih državah EU, sem pa prihajajo za 6-12 mesecev in potujejo po Avstraliji, vmes se pa ustavljajo v določenih krajih in opravljajo kratkoročna, predvsem sezonska dela. Najboljše delo, ki so ga one dobile po poti, je bilo obiranje banan v Queenslandu (Vzhodna obala Avstralije), kjer so zaslužile tudi po 30 AUD (cca.24€) na uro! Ko smo prispeli na Britz so nam povedali, da dobimo Maui kamper, ki je sodobnejši od Britza. Z nasmeškom na obrazu sva šla nakupit špežo, kar nama je nasmešek zmanjšalo, saj je v puščavi vse drago. Po 4-ih urah sva pobrala še Andraža na letališču. Odpravili smo se na okoli 500 km dolgo večerno vožnjo proti Uluruju (Ayers Rock). Ponoči je res zoprno voziti, saj je ob cesti veliko grmičkov, znaki pa po celi poti opozarjajo na divje živali. Na tej puščavski cesti smo srečali tudi veliko Road Trainov (”cestnih vlakov”), ki so ogromni kamioni z velikim številom prikolic. Ob 1:00 zjutraj smo se le odpravili spat, saj nas je zjutraj čakalo zgodnje vstajanje za sončni vzhod.
No,ne vem kako, ampak tale vaš zapis sem pa zgrešila. Še dobro , da vas zaslužek pri obiranju banan ni premamil, da ostanete kakšen mesec več.