Budilka nas je že navsezgodaj prebudila za slikanje sončnega vzhoda ob obali. Sončni žarki pa so kar hitro začeli zavzemati bolj visok položaj, tako da naša fotografska dogodivščina ni trajala dolgo. V naravi med papagaji in še nekaterimi drugimi čudno oglašajočimi se ptiči smo pojedli zajtrk in se odpravili proti mestu Laucheston. V mestih ob »avtocesti« smo spraševali informacije glede poti, kje sploh je asfaltirana cesta med glavnimi mesti in nacionalnimi parki, vendar večinoma brez uspeha. Ko smo le ugotovili, da je glavna pot do nacionalnega parka, kamor smo nameravali iti, v bistvu makadamska avtocesta, smo se odločili ostati na severu države – v dolini Tamar.
Ostali smo prav na severu države, tik ob morju, v mestu George Town. V kampu smo lahko spet normalno kuhali, napolnili baterije in se stuširali, končno pa ulovili tudi wifi za objaviti nekaj blogov in slikc .
Sončni vzhod je kot na razglednici. Ob kateri uri ste vstali za fotografiranje? Naj bo sonce še naprej z vami. Lep pozdrav.
Vidim, da uživate 🙂
Redno spremljam vaš blog in gledam slike (ena lepša od druge 🙂 ).
Imejte se lepo še naprej! Lp
waaw…prečudovite slikce:) Sončni vzhod je božanski:)